KraŠki pojavi
Škavnice
To so okrogle, podolgovate ali nepravilne vdolbine v skali z izrazitim ravnim dnom. Velike so od nekaj cm preko enega metra. Nastanejo na mestih, kjer se zaradi majhnega strmca zadržuje padavinska voda. Ta ima tako veliko časa, da raztopi apnenec.
Žlebiči
Razjede pravilnih žlebastih oblik, ki potekajo v smeri največjega strmca stene. Izoblikuje jih odtekajoča padavinska voda. (Značilni bolj za visokogorski kras, ker površje ni prekrito s prstjo in rastlinstvom, je delovanje korozije na golem skalnem površju toliko izrazitejše) Široki so od 1-3cm, ki se lahko podaljšujejo v večje kanale, široke do največ 30cm.
Škraplje
Od nekaj cm do nekaj m dolge kraške oblike, nastale zaradi korozije vzdolž razpok ob ploskvah manjše odpornosti kamnine. Običajno je njihovo površje vodoravno, lahko pa se nadaljujejo v globoke brazde. Če razčlenjujejo skalo v kaos manjših kamnov, jih pravimo tudi griža.
Kotliči
V visokogorju najdemo namesto vrtač kotliče. To so globeli z zelo strmimi ali navpičnimi pobočji, ki so še pozno v poletje zapolnjene s snegom. Večje globeli skledaste oblike, dolge več 100m, imenujemo konte. Ob taljenju se površje v kotanji hitreje znižuje kot v okolici.
Brezna
So nekakšna vez med kraškim površjem in podzemljem. To so navpični jaški v kraškem svetu, ki so praviloma bolj globoki, kot pa široki in tudi dna se jim ne vidi. Običajno so nastala z razširjanjem navpičnih razpok ali pa jih je oblikovala pronicajoča voda. Deževnica se je v plasteh humusa spojila s kislino. Ta je razžrla kamen in ustvarila nove prehode. Kot posledico deževnice lahko na površju opazimo žlebiče in škraplje, prehodi pa se potem nadaljujejo v navpične jame ali pa brezna pod površje.
|
Kotliči, Žlebiči, Škraplje |
