KRAŠKA HIŠAKraška vas je bila v preteklosti zelo strnjeno naselje. Hiše so se držale druga druge, dvorišča so bila obdana z visokim kamnitim zidom in na dvorišče je bilo mogoče priti le skozi velika vrata - skozi parton oziroma kalono. Vsaka boljša hiša je imela dokaj veliko dvorišče in tam tudi izdolbeno štirno ali vodnjak, ki je zbiral vodo s streh, kajti tekoče vode Kras ni premogel. Hiša je bila sestavljena iz bivalnega in gospodarskega dela ter hlevov za živino ali drobnico, prašiča in perutnino.
V bivalnem delu hiše je bil razpored prostorov v glavnem povsod enak: večji prostor z ognjiščem, navadno kamnitim,
in z mizo in klopjo, bolj redko s stoli, kjer se je navadno številna družina zbirala in v bistvu tudi živela.
Ob vhodu je bil prostor in polica, kjer je bil postavljen čeber z vodo in z zajemalko, poleg je bil umivalnik
-
lavor in čeber za odpadno vodo. Iz tega predprostora je bilo mogoče priti na eni strani v shrambo, na drugi
pa v že omenjeni bivalni prostor.
Spalni del je bil navadno v nadstropju nad dnevnim prostorom in nad shrambo. Tudi v spalnice se je dalo priti po
kamnitih zunanjih stopnicah, ki so vodile na balkon, imenovan
gank. Ta je bil lesen, vendar postavljen na kamnitih, lepo oblikovanih nosilcih. Vsi kamniti elementi so
bili skrbno izbrani in lepo oblikovani. Zlasti to velja za vse nosilce, stebre, partone oziroma kalone, da ne
govorimo o okenskih in vratnih okvirih.
Posebno pozornost so Kraševci posvečali vodnjakom, štirnam. Te so gradili s posebno ljubeznijo, saj je bilo njihovo življenje odvisno od količine vode. Skrbno so izdolbli jamo, jo obložili s tesno se prilegajočim kamenjem in zadelali z ilovico. Vodo so "lovili" s streh in jo po žlebovih, ti so bili na začetku klesani iz kamna, usmerjali v zbiralnik. Zelo lepo izdelane sape, vidni del vodnjaka, dokazujejo, kako pomembna je bila voda. Danes je Kras se vedno na gosto naseljen. Kraška planota se nam zlasti v večerih urah razodene v vsej svoji lepoti, ko na tisoče luči pokaže, kje vse biva človek. Vendar je tudi moderni način življenja prinesel razvoj, ki se kaže predvsem v tem, da novogradnje niso več v strnjeni obliki in so hiše nekoliko oddaljene druga od druge. To pa pomeni, da se vasi in naselja sirijo in dobivajo drugačen videz. Vseeno pa skušajo vsaj novi graditelji upoštevati ljudsko stavbarsko izročilo in vse več je ljudi, ki zavestno posegajo po kamnu kot okrasnem gradbenem materialu. |