Lega krasa
Pokrajino med Tržaškim zalivom, Vipavsko dolino, Brkini in Soško ravnino imenujemo Kras. Največji del (okrog 500 km2) je v Sloveniji, le skrajno južni in zahodni košček sta v Italiji. V glavnem se apniška planota s kraškim površjem znižuje od Divače proti Furlanski nižini.
Skoraj v celoti sestoji iz krednih apnencev, v obrobju pa se pojavijo tudi apnenci spodnje eocenske starost. Morski spodnjekredni skladi so iz temno sivih bituminoznih dolomitov in apnencev ter dolomitnih breč. Zgornjekredni apnenci so svetlo sivi in beli ter pretežno skladnati. V širši okolici Komna so razširjeni temni skrilavi apnenci, imenovani tudi komenske plasti. Na morskih krednih plasteh ležijo kredni paleocenski liburnijski skladi; temno sivi apnenci so nastali v morju in deloma v sladkovodnih jezerih. V spodnjih krednih plasteh so blizu Vremskega Britofa in Lipice ležišča črnega premoga. Na paleocenskih liburnijskih apnencih so na obrobju odloženi flišni laporji, apnenčevi peščenjaki in apnenčeve breče. Kvartarne usedline sestavljata rdeča prst in dolinski rečni nanosi. Kredni skladi so debeli približno 1500 m, terciarni pa okrog 900 m.
|
Lega Krasa |
Zakrasevanje je potekalo v zelo ugodnih razmerah, ker pokrajina leži tik ob morju in je dokaj visoko dvignjena nad morsko gladino in kamnina je povsod iz krednega apnenca, ki ima zelo ugodno sestavo za zakrasevanje. Temperatura je bila skozi vse leto razmeroma visoka in padavine so bile izdatne. Na Krasu so se zato razvile škraplje, vrtače, udornine in podzemeljske geomorfne oblike (brezna in jame). Kljub izdatni namočenosti zdaj ni površinskih tekočih vod. Od sredine 19. stoletja. se je začela kraška pokrajina zaradi pogozdovanja s črnim borom močno spreminjati; zdaj je z gozdom pokrita že polovica kraškega površja, kar zelo omili delovanje kraške burje. Sedaj pa prihaja tudi do umiranja borov, saj borove iglice kisajo zemljo in črnemu boru kisla zemlja ne odgovarja. Namesto bora pa poganjajo številni hrasti.
Na čistih apnencih je nastaja rdeča kraška prst, vendar je je ostalo le malo na prvotnem mestu, saj je sedaj največ zemlje je v zatišnih legah, zlasti v vrtačah. Edina vodna žila Reka izvira v neprepustnem obrobju in na stiku s Krasom ponikne. Nahajališča flišnega proda in peska pa kažejo na razvito površinsko rečno omrežje v daljni preteklosti.